Ajda se vzgaja več stoletij, sedaj pa je postala pomembno alternativno žito. Zasledimo jo kot koristno sestavino v proizvodnji funkcionalnih živil. V njej se nahajajo škrob, antioksidanti, prehranska vlaknina, proteini z visoko biološko vrednostjo ter ostale zdravju koristne sestavine. Primerna je tudi za bolnike s celiakijo. Ajda spada v družino Polygonaceace. Je nezahtevna za rast, v glavnem pa raste na severnem delu. Zasledimo jo v Rusiji, Kitajski, ZDA, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Italiji in Poljski. Največja pridelovalka je Rusija, sledi Kitajska.

Obstaja veliko vrst ajde, vendar se na svetu v splošnem uporabljata dva tipa ajde: navadna ajda (Fagopyrum esculentum) in tatarska ajda (F. tataricum). Slednja raste v goratih območjih, medtem ko se ponavadi vzgaja in uporablja navadno ajdo. Seme ajde vsebuje škrob ter veliko dragocenih sestavin, kot so proteini, antioksidanti, elementi v sledovih ter prehranska vlaknina.

Koristne sestavine ajde

Seme ajde poleg visoko kakovostnih beljakovin vsebuje tudi flavonoide in flavone, fitosterole, fagopirine ter proteine, ki vežejo tiamin. Proteini ajde imajo visoko biološko vrednost zaradi dobro uravnotežene aminokislinske sestave kljub relativno nizki prebavljivosti.

Ekstrakti proteinov ajde naj bi imeli koristen učinek na nekatere kronične bolezni, kot so diabetes, hipertenzija, hiperholesterolemija ter bolezni srca in ožilja. Zaradi nizke vsebnosti prolamina (sestavine glutena) je ajdova moka primerna za ljudi s celiakijo. Proteini ajde so bogati z lizinom, ki je prva limitirajoča aminokislina drugih rastlinskih proteinov ter z argininom. Proteini, ki vežejo tiamin, oziroma vitamin B1, lahko izboljšajo stabilnost tiamina med hranjenjem ter njegovo biološko razpoložljivost. Ti proteini se lahko uporabljajo pri oskrbi ljudi, ki imajo premalo tiamina in ga niso sposobni shranjevati.

Ajda vsebuje malo treonina in metionina, ki ju je sicer več v drugih rastlinskih proteinih. V primerjavi z ostalimi rastlinami ima ajda nižja razmerja med lizinom in argininom ter metioninom in glicinom. To naj bi vplivalo na boljši učinek pri nižanju holesterola. K učinkovitejšemu nižanju holesterola prispeva tudi nizka prebavljivost ajdovih proteinov in sestavin, ki so podobni prehranski vlaknini. Flavonoidi predstavljajo glavno skupino naravnih antioksidantov. Znani so po zniževanju nivoja holesterola v krvi, ohranjanju močnih in fleksibilnih kapilar in arterij, zmanjševanju krvnega pritiska in tveganja za arteriosklerozo. V semenu ajde največji delež flavonoidov predstavlja rutin. Fitosteroli vplivajo na zmanjševanje holesterola v krvi.

Fagopirin je fluorescenten rdeč pigment. Vsebuje ga zelena rastlina, v semenih ajde pa se nahaja v zelo nizkih količinah. Lahko se uporablja pri zdravljenju diabetesa tipa 2. Fagopirizem je bolezen pri živalih, ki se pojavi ob uživanju velikih količin cvetoče in sveže rastline ob hkratni izpostavljenosti sončni svetlobi. Pri ljudeh se lahko pojavi samo ob uživanju zelenih delov ajde kot zelenjave, ne pa pri uporabi ajdovega čaja. Tu so terapevtski odmerki zeli ajde veliko nižji, pa tudi fagopirin ne prehaja v vodni izvleček, saj je slabo topen.

Negativne reakcije uživanja ajde

Alergijski simptomi se lahko pojavijo po uživanju ajde pa tudi potem, ko smo bili izpostavljeni njenemu prahu. Na primer, nekateri lahko dobijo alergijo pri uporabi vzglavnikov, ki so polnjeni s plevami ajde, v katerih so sledi ajdove moke.

Viri:

Krkoškova B., Mrazova Z. 2005. Prophylactic components of buckwheat. Food Research International, 38: 561-568

http://www.ffa.uni-lj.si

http://ndb.nal.usda.gov