Danes je v svetu znanih prek 3 tisoč sort krompirja (v Sloveniji naj bi jih sadili in prodajali okrog 200) bele, rumene, rožnate, vijolične in rdeče barve, vodene in mokaste strukture.

Barva krompirja pravzaprav nima nobene veljave pri prehrambni vrednosti, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna posamezna vrsta tega gomolja.

Barva kožice in barva mesa sta pomembni zunanji kakovostni kategoriji posameznih sort. V preteklosti smo veljali Slovenci za ljubitelje belomesnatih sort, do danes pa ga je rumeno meso dohitelo in v številnih pokrajinah celo prehitelo. Modne so tudi sorte z rdečim in vijoličastim mesom, ki se po kuhanju praviloma ne razbarvajo.

V Sloveniji pridelujemo največ sort tipov A in B ter njune mešanice, saj jih lahko uporabimo na največ načinov.

Koristne sestevine kromprija

Jedilno kakovost krompirja določajo posamezne lastnosti sort – njihovega mesa, kot so razkuhavanje, čvrstost, moknatost, vlažnost, sestava –struktura in zrnatost ali finost mesa. Po teh lastnostih, ki jih imajo olupljeni in kuhani gomolji, lahko sorte razvrstimo v štiri uporabne tipe kuhanja: A, B, C in D.

Posamezne sorte lahko razvrstimo tudi v vmesne tipe, kot sta AB ali BC. Osnovna podlaga za razvrstitev krompirjev v kakovostne tipe je vsebnost škroba ali z drugo besedo vsebnost suhe snovi: škrobnatost krompirja raste od tipa A (najnižja) do tipa D (najvišja).

Za kuhanje, cvrenje in praženje je primeren krompir TIP B.

Zaradi zadostne količine suhe snovi so sorte tipa B primerne za pripravo ocvrtega krompirčka. Gomolji so precej čvrsti, delno moknati in imajo srednje čvrsto strukturo ter razmeroma drobnozrnato teksturo mesa. Pri srednje zgodnjih sortah v to kategorijo uvrščamo sorte vesna, jaerla, primura, jana, kennebec in sinora; med srednje poznimi romano, desiree, scvort, bright, fianna in provento; med poznimi pa sorti agria in markies.