Na jedilniku tistih, ki prisegajo na zdravo in uravnoteženo prehrano, ne sme manjkati kislo zelje. Ta je v naših krajih v zimskem času tradicija, sezonska zelenjava je med pomanjkanjem svežega sadja in zelenjave zagotavljala potrebne vitamine in minerale.

Koristne sestevine kislega zelja

Kislo zelje je pomemben vir vitamina C, kar pomeni, da ugodno vpliva na imunski sistem in ga je posebno koristno uživati pozimi; sto gramov vsebuje okoli 20 mg tega vitamina. Belo zelje, ki ga najpogosteje kisamo, vsebuje snovi, ki mu dajejo rahlo grenek in pekoč okus, minerale cink, magnezij in železo, kalij in kalcij pa vlaknine, folno kislino ter vitamina A in K.

Zelje spada med redka živila, ki jim je človek še okrepil naravne sestavine s procesom kisanja: med fermentacijo nastane kobalamin, ki ga sicer najdemo samo v živilih živalskega izvora, zato je kislo zelje izjemno pomembno živilo za vegane, ki s hrano morda ne dobijo dovolj vitamina B12. Ključno vlogo pri fermentaciji imajo t. i. dobre bakterije, probiotiki.

Kislo zelje je bilo vedno cenjeno živilo in tudi zdravilo: pravimo mu kar metla za želodec in črevesje, saj mleč- nokislinske bakterije spodbujajo prebavo in vzdržujejo zdravje prebavnega trakta ter posledično splošno zdravje. Pomaga pri prebavi mastnih živil, pospešuje metabolizem in izločanje škodljivih snovi iz telesa, čisti in regenerira jetra, tudi kri – ne preseneča, torej, da je osnova za razstrupljanje organizma, prav tako blagodejno deluje zelnica, sok, bogat z vitamini C, E, K in B.

Kislo zelje krepi živce in spodbuja nastajanje krvničk, deluje proti revmi ter vnetju ven, ljudsko zdravilstvo z njim celi rane, blaži srbečico na koži in pike insektov, tudi os: na prizadeti predel damo list kislega zelja in ovijemo z gazo.

Vir:

https://odprtakuhinja.delo.si/