Recimo bobu bob, pravi pregovor, kar pomeni, da moramo stvarem pripisati pravi pomen. Kako ironično - to velja tudi za bob! Večina ljudi ga namreč šteje samo za debelo vrsto fižola, čeprav to ni. Bob in fižol sta le sorodnika, pri čemer je bob na naših tleh “staroselec”, fižol pa “priseljenec”. Bob so v Sredozemlju poznali že več kot šest tisoč let pred našim štetjem. Pred krompirjem in fižolom je bil bob pomemben vir rastlinskih beljakovin. Povečini so jedli bob v stročju in mlado zrnje. Iz pšenične moke, pomešane z bobovo, so pekli kruh. Bob so pražili in ga, podobno kot ječmen, uporabljali za kavo. Z odkritjem Amerike pa je na staro celino prišel fižol in kmalu skoraj povsem izpodrinil bob.

Koristne sestevine boba 

Zanimiva in za naše zdravje pomembna je pestra aminokislinska sestava bobovih beljakovin. Na pravilno delovanje živčevja vplivajo: fenilalanin za prenos signalov med živčnimi celicami in možgani in v telesu se spremeni v dopamin. Tirozin sprošča napetost, ki nastaja ob uživanju raznih zdravil in drog. Glicin ju nujen za dobro delovanje centralnega živčevja; lecitin pa sodeluje pri oblikovanju spomina. Glutaminska kislina iz boba zbira odvečen amoniak v možganih, ki sicer ovira delovanje možganov.

Nasvet za pripravo

Bob namočiti v 2x količini vode glede na količino boba. Pred kuhanjem splakniti pod tekočo vodo in dodati novo. Kuhati na zmernem ognju 45 do 60 min. Za izboljšanje okusa dodati lovor, strok česna in eno noževo konico soda bikarbone.

Vir:

https://www.primorske.si/plus/sobota/bob---za-jasno-misel