Če na vrtu fižol cveti rdeče in belo, to ni običajni fižol, pač pa vrsta fižola z latinskim imenom Phaseolus coccineus. Slovenici ga poznamo pod imeni turški, žohar, keber, kebrač, kostanjek, ščurkovec, šurk, šurek, ogrin, gril, bobovc, bob, košpavc, češpljevec. V Hrvaškem Zagorju mu rečejo tudi bambi in kostanjevec. Vsa ta imena nakazujejo v primerjavi z drugimi fižoli izjemno velikost zrn in okus, ki nezmotljivo spominja na kostanj.
Laški fižol je v Evropo iz svoje domovine Srednje Amerike in južnega predela Čila v Evropo prišel v letu 1633. V domovini uspeva kot trajnica, ki v tleh razvije odebeljene škrobnate gomolje, uporabne v prehrani ljudi. Pri nas seveda uspeva kot enoletnica. Do pred nekaj leti smo poznali le plezavo obliko, zdaj pa lahko posežemo tudi po nizki sorti tega zanimivega fižola. Dolgo so ga gojili le kot okrasno rastlino zaradi lepega cvetja. Še danes ga zasajamo ob vrtnih utah za senčenje.
Nasvet za pripravo
Fižol namočiti v 2x količini vode glede na količino fižola. Pred kuhanjem splakniti pod tekočo vodo in dodati novo. Kuhati na zmernem ognju 20 do 35 min. Za izboljšanje okusa dodati lovor, strok česna in eno noževo konico soda bikarbone.
